Mojca v čudežni deželi…

Končno sem končala svoj video o Pragi. Ker sem imela res veliko posnetkov (kakor pač je na potovanjih in še sploh, če si ljubitelj fotografije in mest) sem se odločila za malo drugačno predstavitev vtisov iz Prage.

Praga je mati vseh mest. Stara, modra, dišeča. Je domača a hkrati vznemirljivo drugačna. Všeč so mi njene ozke uličice, barve in estetika stavb. Stavbe v tem mestu prav cvetijo in živijo.

Praga je bila tudi drugi dom našega Jožeta Plečnika, ki je prevzel celotno obnovo praškega gradu po prvi svetovni vojni. Nekatere stavbe pa spominjajo na slike Alphonsa Muche, ki je bil domačin in mu je Praga poklonila dva muzeja v katerih lahko greš na sprehod med njegovimi čudovitimi slikami in razglednicami. Alphonse Mucha je eden mojih najljubših slikarjev sploh. Njegove ženske podobice so povsod po mojem stanovanju.

V eni mini knjigarnici (nad vrati ji piše Shakespeare Asynove tako, da jo boste prepoznali med fotografijami) sem si zadnji dan in z zadnjimi ceniki kupila tri knjige v angleščini: Lewis Carrol-  Through the Looking Glass (Aličine knjige zbiram in si jih kupujem v vsakem mestu v različnih jezikih ampak tokrat sem se odločila za Penguinovo verzijo, ki je še nisem imela), strip znamenitega risarja Roberta Crumba z naslovom Kafka in eno lušno mini knjigico mlade umetnice Liz Prince z naslovom Will you still love me if i wet the bed? Za Kafkini strip, ki je kr zalogaj, je prispeval tudi Klemen in zato sem mu podarila tole zadnjo knjigico od Liz Prince, ki ima tako lušne dialoge v obliki stripa, da sem jo na vlaku v smeri Ljubljana ves čas odpirala in se ljubeznivo smehljala Klemnu, ki je spal na drugem sedežu.

In filmček za katerega sem porabila celo petkovo popoldne in večer. Tako ali tako je deževalo zunaj. Poševno. In tako ali tako še nimam škornjev za dež.

Upam, da ni predolg in da bo komu zanimiv.Pod videom pa so povezave do zanimivih oseb, ki pišejo zanimive knjige/stripe, ki sem jih omenjala zgoraj. Have fun!

• Liz Prince: http://lizprincepower.com/
• Robert Crumb: http://en.wikipedia.org/wiki/Robert_Crumb
• Robert Crumb: http://www.crumbproducts.com/

m.

Pred nekaj dnevi so se prižgale novoletne lučke na trgih in cestah in vrtovih. Jaz jih še nimam. Imam na novo pobarvane stene ampak nimam še svetlečih se stvari v svojem brlogu.

Ljubljana je zavita v rdeč šal. In čaka. Danes zjutraj sem mislila, da je že snežilo in sem z neko vnemo odprla žaluzije. Pravzaprav sploh ne maram snega. Iz več praktičnih razlogov: 1. ne prakticiram nobenih zimskih radosti na snegu (izvzeto je delanje sneženega moža in morda lizanje snega iz rokavic), 2. sem zelo štoraste sorte in hoja po snegu iz mene naredi mokro, jezno in rdečenoso, 3. imam slabe spomine na kepanje, in še bi lahko naštevala. Pri tem se počutim kot en godrnjav starček.

V resnici pa sneg stopi moja nergava čustva in zato, ga pričakujem zjutraj ob oknu, čeprav vem, da bi zvečer že pihala jezno skozi nos nad mokrimi zokni.

Letos sem si za december obljubila mnogo stvari. Npr, da bom pekla piškote. Zbiram recepte mimogrede. Obljubila pa sem si tudi to, da bom prebrala Ime mi je rdeča od Orhama Pamuka in, da bom podarila nekaj svojih oblek v dobre namene.

Letos imam tudi svojo smrekico in jaslice. Vse je sicer bolj mini mini sorte ampak je moje. Najino. Klemen in jaz se bova še pred novim letom vselila skupaj. Najino stanovanje je malo 25 kvadratnih metrov in premore: francoski balkonček, pogled na Ljubljanski grad (iz vseh oken), hladilnik za nadpovprečno slovensko družino (obljubil mi je magnetne črke, če kdo ve, kje se jih dobi), jedilno mizico, ki je trenutno obložena s adventnim koledarjem in bonbončki, dve pisalni mizi, cvetlični kavč, ki se magično spremeni v posteljo po polnoči in knjižne police s knjigami, kamor ti nese oko. Imava tudi mini kopalnico, ki diši po Luni in kuhinjski kot, kjer diši po čaju – mimogrede, če še slučajno niste obiskali nove trgovine s čaji Palais des Thes v Ljubljani (zraven Julije in Romea) vam jo toplo priporočam. Moji novi pridobitvi sta čaja: Fleur de Geisha (božansko diši) in The du Hammam (zeleni čaj z datelji).

in.. če jutri pade sneg imam vsaj nekaj dobrega za se pogret doma. Čaj, limone in med. Marmelada pa je že za razvajanje.

m.

… za te stvari. la la la la

Tudi za pisanje po virtualnih straneh. Mrakoben dan je danes. Siv, tih in komaj čaka, da se bo lahko razlil, pa se ne. Iz babičinega kavča, ki je postal moja (najina) nova postelja, gledam igranje rumenih listov, ki so še ostali na drevesu pred oknom. Ne vem kaj je za eno, podoben je mlademu hrastu. Ta vmesni čas med barvno jesenjo in zimo je kot počasen tok misli skozi zaspano knjigo. Tako prozoren, da skoraj ne obstaja. Tako tih, da edino zvonovi cerkva parajo zaspanost.

Ob tem dnevu sem pomislila na toplino zgodnje jeseni. Na rumenelo gozdno življenje in mehko zemljo. Na zaklade narave, ki sem jih bila deležna to jesen. Pobiranje kostanjev in gob. Pretakanje jabolčnega mošta.Hkrati pa že nekaj časa razmišljam kaj vse je še pred mano naslednji mesec. Medenjaki, cimet, kuhano vino, eksotika čajev in mandarine, mandarine dokler se jih prenaješ.

Danes sem si zaželela nekaj lepih podob, da ne pozabim zakaj imam tako rada jesen.

Lep turoben vikend.

P.S. Danes sem morala svojo vetrnico snet iz ograje na mojem francoskem balkonu. Hja, če pa ni več varno za vetrnice bo pa res počasi zima.

m.