NIHČE!!
ali pač?
Pri scenografiji imamo eno luštno nalogo, da naj ustvarimo prostor (sceno) za Rdečo kapico. Kje bi naj živela, kakšen je gozd po katerem hodi, kakšen je volk, kakšne rožice nabira (rdeča kapica namreč, ne volk), letni čas v katerem se pravljica dogaja, stanje dreves (meni je izredno všečna ideja govorečih dreves) in vse take male podrobnosti o katerih nikoli prav ne razmišljaš niti v svojem življenju kaj šele o pravljičnem. Ampak tam je vse dovoljeno! Ali pa je dovoljeno vse tvoji domišljiji, kakor daleč seže.
Porazdelili smo se po parih. Midva z volkom proti Milanu (režiserju) in Kapici. Skupaj se poznavamo, se norčujemo drug iz drugega (nikoli prav ne vem kdo se iz koga), si izmišljujemo čudna stanja v katere zaide ta naša Kapica, včasih pa se z Milanom izločiva iz družbe pravljičnih bitij in jih čisto po odraslo psihoanalizirava in razcufava na drobce, da bi si jih lažje podredila. Sliši se grozno, vem, a zamere so le kratke narave.
Tako poskušama trenutno skozi določitvijo osebnosti Kapice priti do skrivnega prostora- gozda. In Kapic je dosti več, kot si pa vi, odrasla bitja tam zunaj, lahko predstavljate.
Torej, imamo klasično podobo Kapice:
…ali pa zmodernizirano, globalistično:
Idealizirano lepotico:
…in poredno najstnico:
Meni osebno najbolj zanimive Kapice so še vedno tiste z veliko dozo pravljičnosti in domišljije in prevelikimi kapicami.
Rdeča kapica me je očarala. Skoraj pozabila sem že na njo, dokler se ni njen sladek obrazek in pordela lička nenadoma pokazal izza drevesa. In zdaj se včasih zalotim, da kr malo poskakujem med mestnimi svetilkami.
Še malo rdečega za vsakogar 
Lep vikend!
m.
