C'est une petite histoire du rien du tout.
Vseeno mi je, kaj se dogaja v praznih hišah...
Jutri se bom spet prebudila v Sonce.
Preden grem v Nemčijo čez vikend, moram na blog pripeti še nekaj slikic. Za Tejo in Klemna in Jakeja in Škrliko. Za mojga n. Za Brakota in tri prašičke. Za Roka in Gašperja. Za Saro 
Do naslednjega tedna. Au revoire! 
povejte mi, v kateri slikici se najdete 
(L).
m.
This entry was posted on Friday, December 19th, 2008 at 0:09 and is filed under pod preprogo. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.
Škrlika Says:
Halo Mokica,
vidim se v prvi slikici kako se z družinico odpravljam na zimski potep.
Morda malo tudi v zadnji, kako se moja otroka držita za napitke, ki jih vedno “piham” v njuji.
Škrlika Says:
Sorry…prej je bila napaka, mislila sem NAPOTKE ZA ŽIVLJENJE
Mojca Says:
ah.. nikoli ni dovolj ne napitkov in ne napotkov
A sem potemtakem jaz ona z majhno rdečo kapico? vedno sem si želela biti ježek a nimajo zdaj zimskega spanca? ZzZzZZzzZ pa gre tudi Mojca
Mojca Says:
saraDoroteja Says:
Še jaz malo vskočim, ko lih prebiram..
Mi je všeč tamali ježek, ko je mal zamudu na sprehod z družinico. In bo že šel kam po svoje, pa še skoraj najlepšo kapo ima. Sumim, da bo šel prebarvat rdeča polkna na drevesu, na zeleno.
Možno je, da sta sonce in gospod, ki raztresa črkarije brata, ker sta si nekam podobna čez oči.Torej lahko sem tudi ta, ki si ob priliki na obraz nadene sonce.
Škrlika Says:
Dragi n.
kdo ti je pa kriv, da sam čepiš v luknji.
..