Mojca v čudežni deželi…

Spet ena za kuharsko knjigo. Tokrat se bolj sluzasta in se bolj nenavadna.

V petek me je Klemen povabil na kosilo. Spet se mu je malo zlustalo kuhat, jaz pa sem itak vedno ZA. Torej, v ribarnico! Tam smo si zbrali hobotnico..hm, pardon, hobotnicarja..vglavnem, moza od hobotnice. Bolje receno moze, saj je jih je bilo na koncu sedem!
Jah, kaj naj recem…Brumcov je kot solate . Klemen je recept nosil kar v zepu. Gre nekako tako (koliko sem si zapomnila).

rabimo:
-limone
-paradznik, zelena paprika, bucke, korenje in po zelji zelenjava (to je za omakco)
-krompir ali testenine (midve s Barbaro sma se odlocile za slednje), kot priloga
-zwau ( torej zrtveno jagnje, v nasem primeru zrtvene hobotnicarje)

Po temeljitem umivanju hobotnicarjev, sma jih dala kuhat za pol ure v vrelo vodo. Medtem narezes zelenjavo, limone na rezine, skuhas testenine ali krompir. Ko mine njihov cas kuhanja, sma jih licno zavila v folijo in vsakemu hobotnicarju dodala: petrsilj, zacimbe, oljcno olje, sol, rezino limone… IN Klemen je vztrajal se pri rezini pomarance. Jaz sem bila tukaj malo skepticna (pomaranca?? :O), ampak sem sledila njegovi inspiraciji. Tako sma dala nasih sedem decov pect v pecico na 200 stopinj. Zeljenavo medtem lepo prazis..voda za testenine ti ze dvakrat zavre…ampak, glavno da je v zraku lakota.

In potem napoci trenutek resnice. Vsak dobi tisto folijo na kroznik. Domen je poskusni zajcek. Estetsko je stvar zgledala zelo mamljiva. Duha nekega niti ni bilo..In okus?

Ma ja.. :S moram priznat, da ti muskaraci niso prevec dobro upravljali svoje naloge. Kislo pogledam Klemna. “Saj te mam res rada, ampak jaz tega ne bom jedla.”
Skupaj smo tuhatli kaj je slo narobe.. “cak…saj..umijes, das v folijo.. ja.. ne vem.”
“Kje pa si dobil recept?”
“Od sestre Vandaline.”
“Ocitno sestra Vandalina blefira in se tega nikoli ni poskusala.”

Klemen je pojedel dva. Svojega in mojega. Jaz sem jedla zelenjavo.
Na koncu smo ugotovili, da je morda ta pomaranca z olupkom vred!!! naredila skifo (pa tako dobra je bila, da jo je bilo skoda za hobotnicarje). Ma ja, pa vema drugic boljse:).

Ko je prisel Klemnov ata domov, je preostale hobotnicarje narezal, jih sprazil z cesnom… in vecerja je bila res okusna. In tako enostavna. Sicer, nekje, globoko v sebi sem pogresala ta kislast okus. Kaj, tudi taksnega okusa je lahko ljubezen.

in Klemnove slike..

m.