Pred mano je moja prva udelezba na mednarodnem fotografskem natecaju na temo Portret. Moja zbirka fotografij se ni nekam zavidanja vredna in moje tehnike v fotoshopu so se bolj sibke, ampak sem se le dala prepricat in izbrala stiri fotke, ki, po moje, ustrezajo temi. Obcutek, ki pa sledi, ko oddas fotke je pa nov. Cudno vznemirjenje in tudi neko pricakovanje.
Poleg tega, se trenutno v Ljubljani ne dogaja kaj posebnega. No, prejsni teden smo v Mestnem gledaliscu Ljubljanskem dali pod kapo zadnjo letosnjo premiero. Zakljucil jo je velik rus Cehov, pod carobno palico reziserja Borisa Kobala. Tako se se do konca junija na odrih razvija zgodba Treh sester. Vredno ogleda, sploh ljubiteljem klasicnih ruskih tematik (kar pa nas vecina je, ane;).
Bolj ali manj je vreme na ljubljanskih tleh klavno do pretezno oblacno. Zdi pa se, da tega pocasi niti ne opazim vec. Ze dolgo sem izgubila deznik, polomila deznik in pozabila deznik. Dezniki se me ocitno ne drzijo najboljse. Se vedno sem na prezi za kaksnih novim, lepim zapeljivcem, ki me bo preprical, da je vreden za streho nad glavo. Takega pisanega bi. Do takrat pa mokri lasje in smrkav nos (in ja mami, vem, da to ni zdravo). Ampak vreme ni edino, kar me navdihuje k pisanju. Sama Ljubljana je. Zadnjic se je namrec zgodilo nekaj cudeznega. Spet sem odkrila nov, se neznan koticek Ljubljane, ki ga moja noga se ni prehodila. Pa sem ga imela skoz pred nosom! Nova pot na Ljubljanski grad!! 
No, pravzaprav SMA jo odkrila (ker je zivljenje vedno slajse v dvoje). S Klemnom sma jo zadnjic (bil je zadnji soncni dan v preteklem tednu) odkrila med lizanjem prvega letosnjega sladoleda. Nov pogled na Ljubljano, stare hiske ob poti, mir pred turisti in niti duha po vlecnici ni v blizini. Ampak vec ne povem, ker je najina skrivnost, drugace bi zacel vsak hodit tja se skrivat. 
O, prelep dan. Za v kicast bel okvir.
Pravzaprav me beseda Portet spomni na vse moje ljube ljudi, ki jih imam razstavljena na steni. Vsak njihov portret je velicasten, kolikor so velicastne osebnosti za njimi. Pogresam jih.
in caji? Ja narocila sem si zelen vanilijev caj, prek neta. Vsak deseti ga dobi zastonj. Drzim pesti
….in drzim pesti za vse udelezence Foto kluba Kamnik. Zase se ne skrbim….saj kot pravi Klemen: “Ni vazno, ce pise Brumec med rezultati, vazno je, da pise Kamnik.” tako nekako. (Ceprav, bom jaz verjetno vseeno prvo pogledala, ce pise Brumec, samo pssst
Dve moji fotki za natecaj..:D naj tece caj! :*
m.
.. good luck!
