February 26th, 2008

Da je nekaj posebnega je pokazal ze nestetokrat. Vsak dan me preseneti na novo…in ko mislim, da pa zdaj ze poznam vse njegove finte in lahko preberem njegove izraze.. si pa izmisli kaj novega.
Podaril mi je svoj beloved fotoaparat: Canon Eos 350D, z objektivom in samosprozilcem…and Im in love with both of them!!
Upam, da bom imela dovolj casa na svetu, da ti dokazem, da tvoje zaupanje vame ni zastonj. ;)

The camera can photograph thought. (ce je to res, potem je na tej sliki skrita vsa moja ljubezen)

m.

foto: Mojca

February 26th, 2008

Za rojstni dan sem dobila novo pesnisko zbirko od Ferija Lainscka – Ne bodi kot drugi. (hvala Simon!:*)

Moj dan je vedno obdan z besedami. Zjutraj dobim sporocilce: Tudi soncni vzhodi so lahko lepi. Zaspim v melodiji glasbe in prepletanju poezije. Tudi sama pisem pesmi, ki so prepolne mene, zato jih le pocasi spuscam v svet. Tako kot jaz so obcutljive in jih ranijo grdi pogledi. Poezija me osrecuje. Lahko bi uporabila izraz “hrana za duso”. Poezija je sladkor v grenki kavi, rozine v potici, cimet na piskotu. Nenadomestliva malenkost, ki izraza bistvo stvari.

pa se ena rozinica za vaso potico. Naj bo prva od mnogih.

NAJIN DAN NI POCESAN

V parku klop z menoj delis,
kupujeva si za drobiz,
povabim te le k reki kdaj,
ponuditi ti nimam kaj.

Pa vendar z mano zopet gres
po stezi, kjer se mora pes,
zopet gres na mojo stran,
lepo ti tu mineva dan.

V travi z mano rad lezis,
oblake z mano si delis,
naberem ti le roze kdaj,
v pesek ti narisem kaj.

Ponoci z mano zopet gres,
kaj hoce noc, ze dobro ves,
vracas se v moj pristan,
lepo te tu prebuja dan.

Ker najin dan ni pocesan,
najin smeh ni zaigran,
ker najin vrt ni ograjen,
najin svet ni omejen.

(Feri Lainscek)

Ujamite soncne zarke z rokami in pustite razbrzdane misli. Naj bo preprostost nova moda. Bodite neomejeni.

m.

February 24th, 2008










Moj rojstni dan se je letos priblizal z izredno velikim pricakovanjem. Bilo je prvic po dolgem casu, da sem ga spet cutila. Vznemirljivost, toplino, praznovanje. Uzivala sem z ljudmi, ki so vsak zase in vsak po svoje, v moje zivljenje prinesli posebne trenutke in pustili svoje odtise. Stopinje, stopinjice. Ti so bili z mano, drugi so s svojimi napisanimi zeljami poslali svojo ljubezen in tretji, so v meni povsod (in je njihova tisina in odsotnost tista, ki me hrani). Peti je bil z mano prvic. Videl, dozivel in sem se zjutraj vseeno zbudila ob njem.
Na ta dan slavim ljubezen, pogum in mladost svojih starsev…in ce dodam se norost, je rezultat pred vami.

Vsem ostalim praznujocim, moj poklon. In jagodno torto zame (naslednjic se ti, Melvin) ;)

Hvala vsem za…. vec kot si mislite.

February 21st, 2008

  • O meni

  • Ropotarnica

  • Meta