Danes nisem pri sebi. Vrocina, glavobol, kaselj in bolecina v pljucih. Res ne bi mogla rect, da je to moje normalno stanje. In sem se poglobila v toplino svojih odej, ki me prelivajo z ljubeznijo. Precej eroticno vse skupaj. Ljubim se z rjuhami. Ceprav sem danes bolj slaba ljubimka, danes samo zahtevam objeme in blizino in ne vracam nic.
Pravzaprav, ce pomislim, me veliko stvari objema in poljublja. Naprimer: skodelica toplega caja, poljub toplote na ustnicah, ki se pretaka po celem telesu. Ljubljenje. Mehke rokavice, ki te neprestano drzijo za roko. Dez, ki pade nate in te boza po vsem telesu. Ljubljenje. Ljubezen je povsod. Dotiki so povsod.
Tudi besede, se dotikajo moje duse. Poljubljajo moja ocesa in postanejo del mene. Ali pa ti beseda sepeta na uho in nezno boza tvoje bobnice. Ljubezen je to. Ljubezen, ki ti jo podari trenutek, ki je brezcasna.
Tudi z mano je tako, da ljubim. Tako se lahko ljubim z njegovo senco. Ne, da to pocnem, ampak vedeti, da je tam samo zame, ta njegova senca, odsotnost, tisina. Ves je prisoten, tudi ko ga ni.
odeje ne izdajo moje sramezljivosti in nesramezljivosti. Pod njimi nastajajo trenutki, nad njimi pa ljubezen. Poneso naju. Vse ker je pod mojimi rjuhami skrivam zase. Njegov vonj, ki ostane skrit v kotu postelje, njegova toplina, ki prodre in pusti sledove na tistem mestu…in kadar ga ni, jaz lezim tam in se dotikam njegove sence. Vse kar je pod mojimi rjuhami, skrivam zase. Njega skrivam zase.
In se ljubim z rjuhami.
m.
